"Na to sem čakala res dolgo," je bila presrečna slovenska rekorderka v skoku s palico Tina Šutej po uspehu kariere, bronasti medalji na svetovnem prvenstvu v Tokiu, po katerem se je zazrla tudi v preteklost. O prihodnosti trenutno ne razmišlja, a je jasno, da še ne bo odšla v pokoj.
“Ta medalja je res nekaj neverjetnega. Sploh zato, ker sem nanjo čakala najdlje. Na zadnjih dveh svetovnih prvenstvih sem bila četrta, kar je bilo žalostno. Da sem danes končno dobila to kolajno, je res izpolnitev nekih sanj,” je povedala Tina Šutej po prihodu k slovenskim novinarjem po koncu finala, na katerega nikoli ne bo pozabila.
Čakali smo jo res dolgo, saj se je večkrat ustavila pri številnih tujih novinarjih, ki na najboljše čakajo v mešani coni, skozi katero se morajo atleti in atletinje po nastopih nujno sprehoditi. Še en dokaz, kako velik met ji je uspel.
Potem pa še rafal vprašanj slovenskih pisočih novinarjev, skozi katerega se je sprehodila z nasmeškom na obrazu. Kako se ne bi, prišla je do medalje, na katero je čakala celo večnost in po dveh četrtih mestih na zadnjih dveh svetovnih prvenstvih poskrbela za enega večjih uspehov v zgodovini slovenske atletike.
“Ko sem prišla na to svetovno prvenstvo, sem si želela priti do medalje. Vedela sem, da bo naloga težka. Ne nemogoča, ampak zelo zahtevna. Vedela sem, da bom morala pokazati nekaj izjemnega. To mi je tudi uspelo. Za sedem centimetrov sem izboljšala svoj najboljši izid sezone na prostem. Zdaj, ko sem osvojila še to medaljo, sem razbremenjena. Ta kolajna mi je še manjkala. Zelo lep občutek je,” je nadaljevala po večeru, v katerem je dopolnila zbirko medalj z največjih tekmovanj. Zdaj jih je že sedem, manjka ji samo še olimpijska.
“Nekaj najlepšega je, da z medaljo zaključujem res naporno sezono. Na oddih odhajam srečna. Izjemno je,” je zadovoljno ugotovila 36-letna slovenska rekorderka, ki je na najpomembnejši tekmi sezone spet pokazala značaj velike športnice in na sijajen način postavila piko na daleč najboljši sezoni v karieri.
Spomnimo, marca je postala dvoranska svetovna in evropska prvakinja ter še okrepila zbirko z največjih tekmovanj, junija je kot kapetanka Sloveniji pomagala do zgodovinske uvrstitve v elitni razred evropske reprezentančne atletike, zdaj pa prišla do stopničk na največji tekmi sezone in postala druga druga Slovenka z medaljo s svetovnega prvenstva na prostem. Smo se pogovarjali s slovensko športnico leta 2025?

O čem je še govorila Tina Šutej:
O tem, ali je pred finalom verjela v medaljo:
“Verjela sem, da sem sposobna in to lahko naredim, ampak na prvenstvo sem prišla s sedmim prijavljenim rezultatom, tako da ni bilo samoumevno. Pokazati sem morala največ, kar znam. To mi je na tem prvenstvu tudi uspelo. Dosegla sem najboljši izid te sezone tako da sem super zadovoljna.”
O suverenem začetku finala:
“Že ko sem se ogrevala pred tekmo, sem se počutila zelo dobro. Čutila sem, da imam hitre noge in na tleh ne bo problem. S trenerjem sva se odločila, da začnem s tršo palico kot v kvalifikacijah, saj so šle višine tako hitro gor. Rekla sem si, da moram prvi dve višini preskočiti v prvo, pa bo okej. Me je pa bilo tudi malo strah. Nimam dobrih izkušenj s takimi preskoki. Na določenih prvenstvih smo skakali 450, pa potem 470 in sem praktično vedno obstala na 450 centimetrih. Rekla sem si, da moram skakati s trdo palico, pa bo šlo. Vesela sem, da se je izšlo.”
O tem, da je bila v finalu ves čas na mestih za medalje:
“Res je. Na 475 centimetrih je bilo malo stresno, živčno, ko je bilo treba skočiti v tretje, ampak ko mi je to uspelo, sem vedela, da sem blizu. Sem si pa mislila, da bo treba verjetno skakati še naprej. Potem je to višino preskočila tudi Čehinja, tako da je bilo treba preskočiti 480 centimetrov. Najbolj me je bilo strah, da bi se ponovili zadnji dve prvenstvi in bi bila spet četrta.”

O tem, ali je na zadnjem poskusu na 475 cm razmišljala o tem, da bi lahko bila spet četrta:
“Ne, ne. Pred skokom absolutno nisem razmišljala o tem. Me je pa prešinilo v trenutku, ko je Čehinji uspel res lep skok in je zelo lepo šla prek letvice. Pred skokom na 475 centimetrih pa sem razmišljala le o tem, kako moram priteči notri in se obrniti, da bo skok čim boljši. Niti najmanjše misli nisem imela o tem, kaj se lahko zgodi. Rekla sem si samo, da moram preskočiti. Da druge opcije ni.”
O tem, kako je prišla do tega, da je najboljša, ko je najbolj pomembno:
“To se mi je zgodilo in zdaj traja. Ne vem, kako je do tega prišlo, vem samo, da se mi je to zgodilo. Super je in naj traja, ne znam pa svetovati, kako priti do tega, ker enostavno ne vem.”
O prenašanju vročine in vlage v finalu:
“Današnje temperature so bile zame super. Sama uživam v takem vremenu. Vseeno mi je, če vse teče od mene. Če se počutim ogreto, lažje tekmujem. Lažje se je počutiti ogreto, če je tudi zunaj vroče. To so zame idealni pogoji. Sem negibljiva. V takem vremenu sem bolj elastična, idealno je bilo zame.”

O tem, ali bo ob koncu leta športnica leta:
“Bomo videli. Ne vem, sezone še ni konec. Še nekaj svetovnih prvenstev je. Bomo videli, kaj se bo zgodilo. To, kdo je športnica leta, je subjektivno ocenjevanje. Mnenja so različna. Ali bom ali ne bom, mi ni tako pomembno. Jaz sem zadovoljna, sem srečna, kaj se boste novinarji odločili, je pa vaša stvar.”
O tem, kakšen je bil častni krog:
“Zelo počasen. Tekle smo kot upokojenke. Vse smo stare nad 35 let, tako da je bilo temu primerno. (smeh) Veliko smo se ustavljali, fotografi so nas fotografirali. Potem smo čakali start finala moškega teka na 1500 metrov, niso nas spustili naprej. So bili pa navijači tako glasni, da je bilo lepo. Vseskozi so mahali in bili navdušeni, tudi ko smo pet minut stale na istem mestu. Bilo je izredno lepo.”
O tem, da so najboljše tri stare prek 30 let:
“Ne vem, očitno smo dobra generacija. Vse smo ostale relativno zdrave. Katie in Sandy sta izjemni tekmovalki. Obe imata ogromno število medalj, tudi s svetovnih prvenstev in olimpijskih iger. Meni še malo manjka, da pridem na njuno raven, ampak to me ni nič ne moti.
Je pa res, da bodo morala mlada dekleta še malo dodati, da nas ujamejo. Z njima tekmujem že, zdi se mi, da sto let. Super se razumemo. Absolutno jima privoščim vse te rezultate, verjamem pa, da tudi onidve. Jaz upam, da se bomo lahko gledali še nekaj časa.”

O izjemni seriji nastopov v finalih velikih tekmovanj:
“Super kariera. Še posebej zadnja leta. Najbolj zanimivo je, da se tega zavedam šele zadnjih par let. Če bi me leta 2021 vprašali, ali imam super kariero, bi najverjetneje rekla, da z njo nisem zadovoljna. Verjetno sem bila malo prevečkrat razočarana nad določenimi rezultati, ampak taki smo. Vedno želiš več, ampak zdaj sem zelo ponosna. Ponosna sem na svojo kariero. Verjetno zdaj bolj kot v preteklosti.”
O naporni sezoni 2025:
“Letošnja sezona je bila res nora, sploh poletna sezona. Mislim, da je bila to moja 18. ali 19. tekma. Da sem vse to zdržala, je res neverjetno. Sploh pa to, da sem na koncu te sezone skočila najbolje. Super, res super.”
O olimpijski sezoni 2024, ki ji je prinesla veliko razočaranj:
“O tem letos res nisem razmišljala. Sem pa danes na avtobusu trenerju rekla, da danes v finalu zagotovo ne bom zadnja, ker mislim, da se mi je to v Parizu zgodilo.”
O dolgi karieri in vztrajnosti, ki se je poplačala:
“Da, to je res. Že 19 let je minilo, odkar sem postala mladinska svetovna podprvakinja, potem pa medalj dolgo časa ni bilo. Vmes me je reševala Amerika, kjer sem študirala. Tam sem bila nekaj let najboljša skakalka. Dobri rezultati, dvakrat sem bila tudi študentska prvakinja, so mi dajali energijo. Če tega ne bi bilo, bi kariera morda zašla v drugo smer. Morda bi tudi končala.
Naslednja stvar je bila ta, da sem leta 2015 dobila zaposlitev v Slovenski vojski. Brez tega bi bilo zelo težko nadaljevati kariero, saj enostavno ni bilo dovolj prihodkov. Ko sem imela zagotovljeno službo, sem imela zagotovljen socialni status in sem lahko še poskušala naprej.
Rada skačem. Vedela sem, da še nisem pokazala vsega, ampak moraš imeti možnost, da lahko nadaljuješ. Jaz sem jo na srečo imela. Potem sem pristala v Celju, pri Milanu Kranjcu, in mislim, da sva v zadnjih dveh letih res naredila uspešno zgodbo.”
O pripravah na novo sezono:
“Ne vem, zdaj bom imela nekaj počitka, atletiko bom malo odmislila. Želim si res dolg počitek, ampak ne vem, če bom uspela zdržati brez atletike. Načrt je, da novembra začnem trenirati, ampak to je šest tednov brez atletike. Ne vem, ali sem tega zmožna.”
O olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 2028:
“O tem zdaj res ne razmišljam. Letos se bom začela pripravljati za naslednjo sezono. Pripravljalno obdobje bomo verjetno delali tako, kot smo ga v zadnjih letih. Če telo preživi, če se ne bom sesula, bom lahko naslednje leto spet skakala tako dobro, kot sem letos.”

O sodelovanju s trenerjem Milanom Kranjcem:
“Super sodelujeva. Definitivno ima nekaj avtoritete, po drugi strani me pa tudi posluša. To je še posebej pomembno zdaj, ko sem starejša. Da mu povem, kako se počutim. Imava dialog. Sem pa taka, da si ne izmišljujem preveč. Načeloma z mano nima težav.
Seveda pa vsake toliko pride do kake iskrice in se v čem ne strinjava, ampak mislim, da je tega zelo malo. Glede na to, kako dolgo sodelujeva, je bilo tega res malo. On želi zame najbolje. Želi si, da skočim pet metrov. Zanj nikoli ni dovolj dobro, ampak to je dobrodošlo. Veš, da imaš možnosti za napredek. Trener ga vidi, jaz ga vidim.
Če bi mi rekel, da je vse super, ne bi napredovala. Če bi mi celo sezono govoril, da dobro skačem, bi morda tudi danes skočila 465 centimetrov. Moje povprečje letos ne vem, če je 465 centimetrov. Je verjetno manj. Vsaj na prostem. Če bi bil on s tem zadovoljen, ne bi bilo okej.”
Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal




Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje